Loudon Wainwright III.: Sam svoj tip

KUD Lema, 2011

prevod in spremna beseda: Matej Krajnc

Pesmi Loudona Wainwrighta lahko na hitro razdelimo v tri skupine: pesmi o osebnih razmerjih (in družini), angažirane pesmi in šegave prigodnice. Med prve sodijo njegove številne osebne, ljubezenske in družinske pesmi (Sam, Ko greš, Pesem o kričanju, Tvoja mama in jaz, Branje misli, Toliko pesmi, Tako prekleto srečen …), med druge “protestni” verzi (ki so praviloma neizprosni in trpki, denimo Božično jutro, pa tudi šegavi, denimo Crknjen dihur – ta naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov bil parodija na Nixona, a Wainwright je to zanikal, češ da je samo štos), med tretje pa raznorazne druge pesmi (denimo Mož, ki ni mogel jokati, Podrekana pesem ali Ukulele brenkam). Mnoštvo teh tretjih pravzaprav sodi med druge, zato jih je v našem izboru tudi najmanj. Wainwright ni nikoli ničesar skrival; v svojih pesmih je brez zadržkov razgaljal svoja najgloblja čustva in misli, bodisi o razpadih svojih zakonov in kdo je kriv zanje, bodisi o posledicah in občutkih krivde zaradi otrok, bodisi o političnih in drugih družbenih dogodkih. Pesem Tvoja mama in jaz je denimo ena najbolj trpkih pesmi o posledicah ločitve; v njej oče brez olepšav pove svoji hčerki, da z mamo nista več skupaj in da naj se zato ne počuti krive. Toliko pesmi je pretresljiva žalostinka o tem, kako po koncu zveze odrineš spomine iz svojega življenja. Izjemno trpke so tudi pesmi, ki jih je napisal v spomin na očeta in mamo (Včasih pozabim, Brezdomec, Britof). Wainwright je v tovrstnih pesmih večkrat tudi grobo (samo)ironičen ali sarkastičen (Gospod “Kriv sem”, Terapija, Branje misli), vendar tovrstne balade sodijo med vrhunce t.i. ‘americane’ in (po inovativnosti in izpovedni moči) tudi zgodovine ameriške poezije, kjer podobne pristope redko srečujemo. Vse to seveda postavlja precej bolj znano medijsko podobo Wainwrighta kot burkeža, ki na odru skače in se pači, na drugi tir; sam Wainwright je povedal, da na tak način pač podaja svoje teme poslušalcem, hoče jih osupiti, šokirati in presenetiti. Z burkaštvom je povezan tudi njegov angažirani pol, kjer v pravem izročilu protestnega kantavtorstva v slogu Guthrieja ali zgodnjega Dylana poroča o aktualnih temah, vendar na svoj način: zbadljivo in hkrati trpko. V ta namen se večkrat poslužuje forme govorečega bluesa. Redno se tudi vrača h koreninam ameriškega folka; leta 2010 si je prislužil grammyja za projekt High, Wide And Lonesome, poklon ameriškemu folk glasbeniku Charlieju Poolu

UČNA LETA

School Days

Tam v Delawareu, v mladih letih,

bil sem precej neukrotljiv,

spomladi me je kar metalo,

bil sem Brando, Dean sem bil.

Divjal sem, fantek, v škornjih, v jeansu,

nad deklicami imel sem moč,

medile so se, me prosile,

naj jih blagrujem celo noč.

Tam v Delawareu, v mladih letih,

po jezeru sem se podil,

spomladi me je kar metalo,

bil sem Keats in Blake sem bil.

Žabcem pokazal sem mozolje,

pa so bili navdušeni,

ko sem na glas sanjaril, vodni

drsalci so zaplesali.

Tam v Delawareu, v mladih letih,

naj svet’ Andrej bi zadostil,

a me na pómlad je metalo -

Buda sem in Jezus bil:

modreci zlobni, kje tičite,

gorje, o farizeji, vam;

bojte bliska se in groma,

Resnica sem in pot poznam.

Tam v Delawareu, v mladih letih …

KO GREŠ

When You Leave

Greš k tabornikom, v šolo greš,

kot hipi na Obalo peš,

od žensk greš,  od soproge stran,

ji uničiš svet, hja … ena manj,

če so otroci vmes, kreten,

zajebal si še več življenj.

Začel bi znova, v mesto greš,

da ni zbežati moč, ne veš,

saj željam svojim si sledil,

slepil se, da si prav storil.

A kaj, otroci zrasejo

in te, odrasli, iztaknejo.

Pridejo v mesto, kjer živiš,

“Kar naj, bo fajn,” si govoriš,

saj so morda osamljeni,

pripravljeni pozabiti,

žalost v sebi potisniti –

morda boste prijatelji.

Ko željam svojim si sledil,

si, tu ni dvoma, prav storil.

Kdo neki bi lahko verjel,

da ni bilo prav, da si šel?

Ti, ki si jih pustil tako,

sedaj nazaj te nočejo.

Soproga, ki si jo pustil,

ima na otroke večji vpliv.

Na njeni strani so in zdaj

jih ne zanima več, zakaj

si šel – pač si, ni te bilo,

mrknil si, šel – in to je to.

Prišli so v mesto, ti ga vzeli,

a niso k sebi te sprejeli.

Svojčas zgolj željam si sledil -

zdaj končno veš, kaj si storil.

(C) Snowden Music Inc.

Vse pravice pridržane.