Matej Krajnc: Kurikulum
KUD Lema, Črna zbirka #20
pesniški roman
zima 2012
168 strani
Pesniška zbirka KURIKULUM, imenovana pesniški roman, izhaja ob 30-letnici pesniškega dela Mateja Krajnca. V tem času se je nabralo 25 pesniških zbirk, nekaj nagrad in en uradni izbor (2004). Nova knjiga je razdejena na dvajset pesniških poglavij po šest pesmi, ki so nastale v letih 2011 in 2012 in jih je avtor občasno objavljal na svojem facebookovskem profilu.
APOLOGIJA GEORGEA JONESA
Petnajst mož na kitari
opitega moža.
Petnajst mož pod njegovo
opito soprogo.
Petnajst mož gleda v smer
urinega kazalca.
Petnajst mož gleda opito
in strogo.
Flintov zaklad ni še nikoli
bil tako blizu.
Predzadnji akord ni še nikoli
tako glasno izzvenel.
Dolgočasje ni še nikoli
tako zavzeto molčalo.
Boji se, da bi mu kdo
soprogo prevzel ...
MISTER
Springsteen nagovarja mistra,
ki mu ne ve imena.
Mister počaka, nato pa mu
kariero ogrozi.
Prvih osemnajst plošč bo šlo
takoj v anale.
Vse preostale plošče bodo dobile
velike oči.
Veter se pelje po avtocesti,
mar mu je teme.
Preklinja z glasom mistra,
ki mu imena ne ve.
Ozka je cesta, ki bi imela biti
štiripasovna,
a ve, da ne more biti, ker premore
prešibko srce.
ZEMLJEVID
Legende govorijo,
nihče pa jih ne sliši
in temno je pri srcu
in temno je pri hiši
in svetijo se okli
brezmadežnega slona
in strma je pešpotka,
čeravno brez naklona.
Legende govorijo,
večer pa gre po svoje,
brenka na trde strune
in trde pesmi poje.
In vse, kar se dogaja,
ima število. Parno.
Bit noter je perfidno.
Bit zunaj je nevarno.
Legende govorijo,
njih pleše so meniške
in slaba vest stanuje
par metrov od Streliške;
in avtobus odšvigne
in Pehta se razpoči,
ko kupijo ji venec
ostali žalujoči.
KAJ BI POREKEL BING CROSBY?
Kaj bi porekel Bing Crosby,
bi mar zastokal in šel?
Bi se nasmehnil v ovratnik,
kot to počnejo možje?
Kaj vem ... sezul bi oktavo
in jo napel čez dvorišče,
češ: hodim po eni oktavi,
pohodim pa več kakor dve.
TOLMAČ
En sam jezik ni dovolj,
morata bit dva.
Več ko jih natrpaš v žep,
bolj si v njem doma.
Gobavci se brijejo,
radi so urejeni.
Vedno so našminkani,
vedno so pošteni.
Kaj mi poješ, ptičica,
ptičica sinička?
Volk je že pojužinal
prva dva kozlička.
Pet jih čaka, da bo mrak,
mrak, nato pa svit.
Volk bo tolsto kozo ujel,
a bo žal že sit.
En sam madež ni dovolj,
morata bit dva.
Postelja počaka, da
vstaneta oba.
Prvi urinira v kot,
drugi ga drži.
Kdo ujame ptičico?
Kdo jo izpusti?
VERIGA
Zaznal sem zven verige
in glas Sama Cooka.
Nisem imel plošče, da bi mu jo
dal v podpis.
Sam Cooke me je preklel, češ:
izobraženo teslo!
Rekel sem: prosim, da me
ogovarjate z 'miss'!
Ne pomaga mi doktorat,
ne pomaga mi veja zelena.
Ne Stan in ne Oliver
me ne moreta spraviti v smeh.
V smeh me spravi samo
kakšna dobra gorjača,
ki jo, kot vedno ob zori,
čutim le v tujih kosteh.