Migjeni: Verzi

KUD Lema, 2011

prevod iz angleščine in spremna beseda: Matej Krajnc

Miloš Gjergj Nikolla ali MIGJENI (1911-1938) velja za začetnika albanske sodobne poezije. Letos mineva natanko sto let od njegovega rojstva. Napisal je okrog 24 kratkih proznih del, dolgih od ene do pet strani, ki jih je objavljal v revijah med leti 1935-38. Z literarnega vidika sicer niso obveljala za presežke, je pa zato tem večji pečat pustil v poeziji. Svojo edino pesniško zbirko, Vargjet e lira (Prosti verz), je napisal v obdobju 1933-35. Prva izdaja je vsebovala vsega 35 pesmi, izšla pa je pri založbi Gutemberg v Tirani leta 1936. Oblasti so jo takoj prepovedale. Druga izdaja je izšla šele posthumno, leta 1944, uredila pa sta jo Kostaç Cipo (1892-1952), znanstvenik, ki je med drugim sodeloval tudi pri nastanku srbohrvaško-albanskega slovarja v Tirani l. 1947, in pesnikova sestra Olga. Ta izdaja je bila uspešnejša. Sicer v njej ni bilo pesmi Parathanja e parathanjeve (Predgovor predgovorov) in Blasfemi (Bogokletje), saj se je založnik bal jeze cerkvenih oblasti, je pa zato vsebovala osem pesmi, ki so nastale po objavi prve izdaje zbirke.  

PREDGOVOR PREDGOVOROV

Bogovi vsak dan znova hirajo,

njihove podobe prehajajo

skozi leta in stoletja

in zdaj nihče več ne ve, kdo je bog in kdo človek;

v možganih človeštva je bog ponižan,

dotika se svojih templjev

v znak skesanosti

in bridko obžalujoč vpije:

Kaj, oh kaj sem ustvaril?

Človek ne ve,

ali je bog njegovo delo

ali on božje,

a spoznava, da je norost

moliti k idolu,

ki ne odgovarja.

Zdaj pa nihče več ne ve, kdo je bog in kdo človek.

Prišel je čas,

ko ljudje razumemo drug drugega dovolj dobro,

da lahko zgradimo Babilonski stolp

in se povzpnemo na vrh,

na najvišji prestol,

in zavpijemo:

bog! Kje si?